Sindikati z novim pozivom, minister Mesec se bo počasi moral odločiti

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Delavske svetovalnice, ki je del združenja sindikatov in civilnodružbenih organizacij Delavska koalicija, Goran Lukić, je prehrambna košarica referenčnega potrošnika, kot prva komponenta izračuna minimalnih življenjskih stroškov, povsem neživljenjska, poroča STA.

Izračun ne more biti realen, saj se je med letoma 2009 in 2025 izračunana vrednost mesečne prehrambne košarice zvišala zgolj za 53,1 evra, je poudaril. Ob taki vrednosti košarice ima potrošnik za enega od treh dnevnih obrokov na voljo 1,9 evra. “Sprašujemo se, kdo je ta referenčni potrošnik, ki se prehranjuje trajnostno in zdravo ter hkrati porabi zgolj 1,9 evra na obrok,” je dejal.

Minister za delo bi moral zato po njegovih besedah minimalno plačo določiti pri 1.107,5 evra neto, kolikor je 140 odstotkov trenutno izračunanih minimalnih življenjskih stroškov. Poleg tega bi morali zakonsko določiti vsakoletno izračunavanje minimalnih življenjskih stroškov, ki naj temelji na čim bolj realnih in aktualnih vhodnih podatkih.

Glosa: Tudi ta znesek je premajhen

Minimalna plača v višini 1.000 evrov neto ne bo presegla praga tveganja revščine, je po pisanju STA opozoril generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije David Švarc. “Vsi delavci bodo še naprej izkoriščani, če minister ne bo omogočil zakonsko določene možnosti, da minimalno plačo določi v višini 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov,” je dejal.

Predsednik Sindikata kulture in narave Slovenije – Glosa Mitja Šuštar je dodal, da bi bilo tudi 1.107,50 evra neto minimalne plače premalo za dostojno življenje, a zakon trenutno ne omogoča določitve višjega zneska. “Kar lahko minister stori v tem trenutku, je zvišanje minimalne plače na najvišji zakonsko dovoljen znesek. Naša stališča izhajajo iz dejanskega stanja in so podprta s strokovnimi argumenti,” je poudaril.

Zasuk: Naj odločevalci poskusijo preživeti s takšno plačo

Slovenija po besedah Mihe Blažiča iz Sindikata za ustvarjalnost in kulturo – Zasuk v zadnjih treh letih beleži rekordno visoko gospodarsko rast in rekordno nizko brezposelnost, a se obenem povečuje število prebivalcev na robu praga tveganja revščine. “Naj odločevalci poskusijo preživeti s 1.000 evri neto na mesec,” je pozval.

Urška Janžič iz Ekosocialistične iniciative Klas je opozorila na visoke prejemke nekaterih menedžerjev. “Mnogi svoje žepe polnijo z milijoni, zvišanju minimalne plače pa nasprotujejo,” je dejala.

Aljaž Pevec iz študentskega društva Iskra pa je zvišanje minimalne plače izpostavil tudi z vidika usklajevanja minimalne urne postavke za študentsko delo. “Vse več je študentov, ki morajo delati za preživetje,” je opozoril.

Delodajalci in ekonomisti kritični

Po ministrovem predlogu bi minimalna plača letos za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav znašala 1.000 evrov neto, kar je 113 evrov več kot zdaj. Delodajalci so do predloga kritični, saj da gre za nesorazmeren dvig, opozarjajo pa tudi na previsoko obdavčitev plač.

Kritični so tudi ekonomisti. Dvig minimalne plače brez sočasne rasti produktivnosti dolgoročno ni vzdržen, ker se prelije v rast vseh plač, podjetjem zmanjša sredstva za investicije in s tem zavira prihodnjo rast dodane vrednosti, je za Forbes Slovenija povedala redna profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti Polona Domadenik Muren in navedbe podkrepila s podatki, ki razgalijo velike strukturne izzive slovenskega gospodarstva.

Anže Burger, izredni profesor na fakulteti za družbene vede, pa razloži, zakaj je minimalna plača slab instrument za dvig življenjskega standarda ljudi z nizkimi dohodki.

Prejšnji teden je minister Mesec napovedal, da se bo o predlogu minimalne plače še usklajeval s socialnimi partnerji in s koalicijo, denimo s finančnim ministrom, ki tolikšnemu dvigu nasprotuje, smo poročali. Končno odločitev mora minister sporočiti do konca januarja.